Psa 137 | SloKJV | STEP | Ob babilonskih rekah, tam smo se usedli, da, jokali smo, ko smo se spominjali Siona.

Psalms 137

Psalm 137

1 Ob ^{▼▼[Okoli leta 570 pred Kristusom.]} babilonskih rekah, tam smo se usedli, da, jokali smo, ko smo se spominjali Siona. 2 Naše harfe smo obesili na vrbe v njegovi sredi. 3 Kajti tam so tisti, ki so nas odvedli proč ujete, od nas zahtevali pesem ^{▼▼pesem: hebr. besede pesmi.} in tisti, ki so nas opustošili, ^{▼▼opustošili: hebr. položili na kupe.} so od nas zahtevali veselje, rekoč: „Zapojte nam eno izmed sionskih pesmi.“ 4 Kako naj bi v tuji ^{▼▼tuji…: hebr. deželi tujca.} deželi peli Gospodovo pesem? 5 Če jaz pozabim tebe, oh Jeruzalem, naj moja desnica pozabi svojo spretnost. 6 Če se te jaz ne spomnim, naj se moj jezik prilepi k nebu mojih ust, če ne povišam Jeruzalema nad svojo ^{▼▼svojo…: hebr. glavo svoje radosti.} glavno radost.

7 Spomni se, oh Gospod, na Jeruzalemov dan otrok Edóma, ki so rekli: „Izbrišite ^{▼▼Izbrišite: hebr. Razgalite.} ga, izbrišite ga, celo do njegovih temeljev.“ 8 § ^g Oh hči babilonska, ki boš uničena, ^{▼▼uničena: hebr. opustošena.} srečen bo tisti, ki te ^{▼▼te…: hebr. ti povrne tvoja dejanja, ki si nam jih storila.} poplača, kakor si nam ti služila. 9 ^j Srečen bo tisti, ki zgrabi in trešči tvoje malčke ob kamne. ^{▼▼kamne: hebr. skalo.}